Stran za slepe in slabovidne

Skok na vsebino | Skok na meni

Slovensko narodno gledališče Maribor

Koncert št. 4: Vintage

4. koncert cikla Carpe artem

"Vintage"

12. januar 2017 ob 19.30, Kazinska dvorana

Nastopajo

Aljaž Beguš, Matic Kuder, klasična klarineta,

Boštjan Lipovšek, Borut Pahič, naravna rogova,

Paolo Caligaris, Claudio Verh, klasična fagota

 

Program
Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 11 v Es-duru, K. 375

Allegro maestoso

Menuetto

Adagio

Menuetto

Finale: Allegro

 

*******
Ludwig van Beethoven: Sekstet v Es-duru, op. 71

Adagio – Allegro

Adagio

Menuetto. Quasi allegretto – Trio

Rondo: Allegro

 

Ludwig van Beethoven: Koračnica za pihalni sekstet v B-duru, WoO 29

 

Že pregovorna ustvarjalna fleksibilnost Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791) je nedvomno bila med največjimi "aduti" skladateljevega glasbenega genija, ki se je kazal predvsem v žanrski raznolikosti kompozicij in njihovi številčnosti. Tako denimo skoraj ni glasbene oblike ali žanra, ki ju Mozart (vsaj po sili razmer) ne bi obvladal ali se v njiju vsaj preizkusil. Komorna glasba pa je za razliko od ostalih, "večjih" glasbenih formatov imela nekoliko več socialnega naboja, saj je pogosto nastajala po "prijateljskih naročilih" ljudi in za točno določeno skupino glasbenikov, ki jih je Mozart osebno poznal, če se z njimi že ni veliko družil. Ena izmed priljubljenih oblik glasbenega razvedrila v Mozartovem času je bila serenada, ki je bila napisana za manjše inštrumentalne sestave, prav tako pa je imela več stavkov, ki so bili praviloma v hitrejšem tempu. Nastanek prve skladbe nocojšnjega koncerta, ki bo izveden z avtentičnimi inštrumenti iz obdobja klasicizma, je po Mozartovem lastnem pričevanju v pismu očetu Leopoldu (datiranem 3. novembra 1781) "zakrivil" septembrski nočni obisk šestih pihalcev (dveh klarinetistov, dveh hornistov in dveh fagotistov). Mozart je svoj vtis takole zapisal: "Potem ko so se na prigovarjanje nastopajočih odprla dvoriščna vrata, so mi, prav v času, ko sem se mislil preobleči in iti spat, pripravili nadvse prijetno presenečenje z uvodnim akordom Es-dura."

Po nokturnalnem glasbenem doživetju, ki bi ga danes marsikdo – še posebej v urbanih stanovanjskih naseljih – doživel in razumel kot nočno kršenje javnega reda in miru, Mozart ni izgubljal časa in zelo hitro dokončal petstavčno Serenado v Es-duru (K. 375). Skladbo je omenjena pihalna šesterica prvič izvedla 15. oktobra 1781 v dunajski rezidenci dvornega slikarja Josepha von Hickla, serenado pa je Mozart že naslednje poletje (leta 1782), v času pisanja zadnjih taktov opere Ugrabitev iz seraja, revidiral, pri tem pa dodal še dve oboi. Razlog za to je bil predvsem pragmatične narave, saj je Mozart medtem izvedel, da je cesar Jožef II. ustanovil pihalni oktet, ki je na avstrijskem dvoru dobil posebne zadolžitve; Mozart je zato upal, da bi njegova serenada naredila dober vtis na cesarjevega osebnega lakaja in čelista Josepha von Stracka, ki je bil tudi redni gost slikarja Hickla.

Uvodni stavek (Allegro maestoso) se začenja s ponavljanjem fanfarnih akordov v izhodiščni tonaliteti Es-dur, ki predstavljajo tudi nekakšen spominski "odmev" prečute serenadne noči, prav uvodni akordi pa bodo v nadaljevanju služili tudi kot svojevrsten arhitekturni steber celotnega sonatnega stavka, ki ga prevevajo za klasicizem značilni in do neke mere predvidljivi glasbenotematski kontrasti. Oba menueta (drugi in četrti stavek) oklepata veliki centralni Adagio; prvi menuet, ki je napisan v paralelni tonaliteti (c-mol), prežemajo pogoste zvočne napetosti, uvedene s kromatiko, medtem ko v drugem menuetu prevladujejo lahkotnejše melodične zamisli, ki spominjajo na srčno razposajenost ljudske pesmi. Po intimnem in globoko ekspresivnem Adagiu se poslušalcu zazdi, da je zapustil svet lahkotne priložnostne glasbe in se prestavil v samo središče opernega odra in njegove izpovedne moči, saj počasni stavek evocira podobno razpoloženje kot sloviti kvartet Andrò ramingo e solo iz Mozartove opere serie Idomeneo (K. 366). Šele v finalu (Allegro) ponovno zaživi vedrejši plesni ambient, in to kljub obsežnim fugatnim epizodam, ki so v skladu z Mozartovim ludističnim impulzom zasnovane tekoče, spontano in vseskozi lahkotno – kot otroška igra. Da je skladba brez dvoma dosegla svoj namen, omenja tudi Mozart v svojem pismu očetu: potem ko so skladbo "krstili" v Hicklovi hiši, je glasbenike pot zanesla drugam v mesto, kjer so serenado za dobro plačilo pred navdušenim občinstvom izvedli še dvakrat.

Naslednja skladba nocojšnjega koncerta, Sekstet v Es-duru (op. 71), je po ugotovitvah Beethovnovega biografa Alexandra Thayerja nastala leta 1796, torej štiri leta potem ko se je Beethoven za stalno ustalil na Dunaju. Čeprav je imel Beethoven dober vpogled v različne ekspresivne (z)možnosti in domnevno tudi zdravstveno blagodejne učinke pihal, kar je imel priložnost preizkusiti že med svojim službovanjem pri nadškofu in kölnskem volilnem knezu Maximilianu Franzu – ta je vztrajno zatrjeval, da mu glasba za pihala pomaga pri prebavnih motnjah, še posebej pri zaprtju –, je nekaj njegovih komornih del, med drugim tudi omenjeni sekstet, moralo na prvo izvedbo počakati več let. Sekstet v Es-duru je bil tako prvič izveden šele aprila 1805, ko ga je Beethoven ponudil prijatelju violinistu in glasbenemu organizatorju Ignazu Schuppanzighu, da bi ga lahko izvedli na nekem dobrodelnem koncertu. Vplivna glasbena revija Allgemeine musikalische Zeitung je sekstet označila kot "kompozicijo, ki jo odlikujejo živahne melodije, neprisiljene harmonije ter bogastvo novih in presenetljivih idej", kar je ob devetletni ignoranci izzvenelo skoraj kot ironično sprenevedanje. Kakorkoli že, revijalni oceni skladbe lahko danes brez posebnih zadržkov pritrdimo, obenem pa še nekoliko razširimo sodbo z ugotovitvijo, da se v sekstetu zrcali za klasicizem tipična razporeditev štirih stavkov, vključno z menuetom (ki ga je Beethoven pozneje opustil in zamenjal s scherzom). Beethoven je svoje najizvirnejše in prav gotovo tudi najbolj razgibane glasbene ideje namenil klarinetu in fagotu – z izjemo ognjevitega izbruha v partu roga na koncu prvega stavka –, ki postaneta zgled za nadaljnja raziskovanja izraznih možnosti pihal. Beethoven je, denimo, prav tako izkoristil različne barvne odtenke pihal, kar se jasno pokaže na začetku drugega stavka (Adagio), ko lahko poslušalec prisluhne preprosti temi v izvedbi fagota, nato pa se tema ob nežno pozibavajoči spremljavi razdvoji v živahen dialog med klarinetom in fagotom.

In zdaj še nekaj zanimivosti o zadnjem "dejanju" nocojšnjega glasbenega večera, Koračnici za pihalni sekstet v B-duru (s posthumno opusno oznako WoO 29), ki spada med lahkotnejša Beethovnova dela. V nekoliko spremenjeni različici je bila koračnica objavljena leta 1932 v zbirki Werke für die Flötenuhr (Glasba za orgelsko uro) Josepha Haydna, in sicer pod številko 25 ter v spremenjeni tonaliteti (namesto B-dura za terco više, tj. v D-duru). Pri tem velja omeniti, da gre za skladbe za poseben salonski inštrument – orgle, spojene z mehansko uro –, ki naj bi jih Haydn ustvarjal med letoma 1788 in 1793. Druga različica koračnice se je pojavila v prvem desetletju 19. stoletja, ko je skladbo z naslovom Grenadier Marsch (Grenadirska koračnica) za orgelsko uro priredil Beethoven. V tem smislu je izvirni avtor dela pravzaprav Haydn, toda naslednja Beethovnova priredba v B-duru za dva klarineta, dva rogova in dva fagota vsebuje tudi druge, še radikalnejše formalne posege (poleg reducirane Haydnove ornamentacije in spremenjene melodike tudi dodane pasuse izvirne glasbe), ki kaže, četudi v omejenem obsegu skladateljske miniature, na prepričljiv Beethovnov avtorski pečat in nasploh slogovno konsistentnost dunajskega klasicizma.

Benjamin Virc  

 

Biografije nastopajočih

Klarinetist Aljaž Beguš, dobitnik študentske Prešernove nagrade, je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Jožeta Kotarja, podiplomski študij pa je zaključil na prestižni šoli Escuela Superior de Música Reina Sofia v Madridu pri Michelu Arrignonu. Izpopolnjeval se je na mojstrskem tečaju na akademiji Villecroze in zmagal na mnogih tekmovanjih; bil je polfinalist tekmovanja EBU New Talent v Bratislavi in tekmovanja ARD s kvintetom Spirito. Kot komorni glasbenik je delil oder z izjemnimi  glasbeniki (Dag Jensen, Nicholas Daniel, Enrico Bronzi, Bruno Canino, Dora Schwarzberg, Lorenza Borrani, Alexander Lonquich, Maria João Pires, Ensemble MidtVest), kot solist je nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije (v katerem je zdaj zaposlen), s Simfoniki RTV Slovenija, z Mladinskim orkestrom Gustav Mahler, Jeaner Philharmonie, s komornim orkestrom Escuele Superior de Música Reina Sofia, Mantovanskim komornim orkestrom, s pihalnim orkestrom ljubljanske Akademije za glasbo ter z Big Bandom RTV Slovenija. Nastopil je na številnih uglednih festivalih, kot so BBC Proms, Luzern Festival, Young Euro Classics, Bolzano Festival, Mantova Chamber Music Festival, Salzburški festival in Festival komorne glasbe Lockenhaus.

Klarinetist Matic Kuder je po končanem dodiplomskem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Jožeta Kotarja nadaljeval študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razredu profesorja Geralda Pachingerja. Je prejemnik Škerjančeve in Prešernove nagrade ter številnih nagrad in priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Leta 2015 je prejel drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju "Georghe Dima" v Romuniji. Od leta 2015 je član Mladinskega orkestra Gustav Mahler. Občasno sodeluje z orkestrom Slovenske filharmonije, s Simfoniki RTV Slovenija, z orkestrom Spira Mirabilis ter z orkestrom Leonore. V mesecu decembru 2016 je uspešno opravil tudi avdicijo za prvi klarinet pri uglednih Nürnberških simfonikih.

Rogist Boštjan Lipovšek je podiplomski študij zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Jožetu Faloutu in se izpopolnjeval pri Radovanu Vlatkoviću na salzburškem Mozarteumu. Solistično redno nastopa z domačimi in tujimi orkestri, kot orkestrski solist pa je gostoval pri Nacionalnem orkestru opere La Monnaie v Bruslju, Berlinskem simfoničnem orkestru, Mahlerjevem komornem orkestru, Izraelski filharmoniji, Simfoničnem orkestru iz Melbourna, Škotskem komornem orkestru, Avstralskem komornem orkestru, Budapest Festival Orchestra ... Poučuje na glasbenih akademijah v Ljubljani in Zagrebu. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, katerega član je že petnajst let, je posnel koncerte R. Straussa, W. A. Mozarta, R. Glièra, J. Pauerja in druge, posebej pa velja omeniti krstne izvedbe in snemanja del L. Lebiča, I. Petrića, T. Habeta in U. Kreka. Leta 2008 je za umetniške dosežke na glasbenem področju prejel nagrado Prešernovega sklada.

Rogist Borut Pahič je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Jožeta Falouta. Po študiju se je zaposlil v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, od leta 2001 pa je prvi hornist Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Aktiven je kot komorni glasbenik, med drugim je sodeloval z Avstralskim komornim orkestrom na evropski in avstralski turneji.

Fagotist Paolo Calligaris je diplomiral pri profesorju Stefanu Canutiju v Castelfrancu Venetu. Izpopolnjeval se je pri Marcu Costantiniju in Ovidiu Danziju. Sprva je bil solo fagotist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, zdaj pa je na istem mestu v orkestru Slovenske filharmonije. Je član pihalnega kvinteta Slowind. Redno sodeluje s priznanimi orkestri (Mantovanski komorni orkester, Komorni orkester iz Padove, Camerata Bern). Fagot in komorno glasbo je poučeval na glasbenem konservatoriju v Celovcu, uči pa tudi kot gostujoči profesor na državnem konservatoriju v Vidmu (Udinah) in na mednarodnih poletnih glasbenih tečajih v Sloveniji in tujini.

Claudio Verh je diplomiral iz fagota na konservatoriju v Vidmu (Udinah), izpopolnjeval pa se je pri Milanu Turkoviču in Massimu Dattu v Torinu. Od leta 1992 deluje kot fagotist v Operi Giuseppe Verdi v Trstu. Leta 2011 je diplomiral iz baročnega in klasičnega fagota ter dulcijana v beneški Šoli za antično glasbo v razredu Paola Tognona. Sodeloval je z mnogimi specialisti za staro glasbo, kot so Sir John Eliot Gardiner, Gustav Leonhardt, Emma Kirkby, Sir Neville Marriner, Christophe Coin, Andrea Coen, Sergio Balestracci, Filippo Maria Bressan, Andrea Marcon. Poučuje baročni fagot in dulcijan na šoli za staro glasbo ILMA v italijanskem Pordenoneju.

 


Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih izboljšuje vašo uporabniško izkušnjo, omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev ter analizira promet. Ali se strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list 109/2012, v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati na začetku leta 2013 ter je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
activeHeaderSlide SNG Maribor Začasen piškotek; delovanje uvodne spletne strani SNG Maribor (glava).
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
SNG Maribor Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
Google Analytics Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Google Analytics (orodje za spletne analitične podatke podjetja Google).
Google Analytics politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Google Analytics (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
APISID
HSID
NID
PREF
SAPISID
SID
SSID
S
S_adsense
BEAT
ULS
GooglePlus Te piškotke nastavi gumbek Google +1 "share".
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

SNG Maribor.