SLO | EN | DE

Petya Ivanova

Petya Ivanova

 

Po diplomi na Državni akademiji za glasbo v Sofiji se je bolgarska koloraturna sopranistka Petya Ivanova leta 1999 pridružila sofijski Državni operi. Članica Opere in baleta SNG Maribor je od leta 2002. Prejela je številne nagrade na mednarodnih pevskih tekmovanjih. Zasedla je, denimo, tretje mesto na mednarodnem tekmovanju za mlade operne pevce Boris Hristov, drugo mesto na tekmovanju Iris Adami Corradetti v Padovi ter prejela posebno nagrado bolgarskega državnega radia, je tudi nagrajenka tekmovanja Rijeka belcanto in zmagovalka tekmovanja Ondina Otta v Mariboru. Leta 2001 je na Festivalu Ljubljana nastopila kot Gilda v Verdijevem Rigolettu, sledilo je povabilo SNG Maribor za vlogo Musette v Puccinijevi La Bohème. Nagrada na tekmovanju Ondina Otta ji je omogočila redni angažma v Operi in baletu SNG Maribor, kjer je nastopila v vlogah Kraljice noči (Čarobna piščal), Kunegunde (Kandid), Nannette (Falstaff), Olimpije (Hoffmannove pripovedke), Gilde, Lakmé (Lakmé), Despine v Mozartovi operi Così fan tutte ter Violette v Verdijevi Traviati.
Na mednarodnih odrih so posebej odmevali nastopi v Italiji v Orffovi kantati Carmina burana in v Rossinijevi operi Seviljski brivec. V Splitu, Essnu in Bonnu je nastopila kot Lucija (Lucija Lammermoorska), v Državnem gledališču Schwerin v Nemčiji kot Gilda (Rigoletto), na splitskem poletnem festivalu je bila Zerlina  (Don Giovanni), nastopila je na gala koncertu Glasbenega festivala Osaka, v Belgiji je bila Kraljica noči in v Celovcu Gilda, redno nastopa tudi na Šalapinovem festivalu v Rusiji. Nedavno je v vlogi Kraljice noči debitirala v Dunajski državni operi.
Petya Ivanova nastopa na koncertih v Franciji, Belgiji, Italiji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini ter na Finskem in seveda po Sloveniji. Njen repertoar obsega tudi redko slišana dela, denimo Respighijev Slavospev Kristusovemu rojstvu, Glierov Koncert za koloraturni sopran in orkester, Mozartov motet Spokorjeni David in Como cierva sedienta Arva Pärta. Sodelovala je na snemanjih opere Slavček I. Stravinskega, Lakmé L. Delibesa in Semiramide G. Rossinija za radio in televizijo.