Večer Nove popevke
Družinski ansambel za prosperiranje poezije in glasbe Papir z gosti

Ansambel Papir v sodelovanju z SNG Maribor, Radiem Maribor in TV RTS pripravlja Večer Nove Popevke, ki se bo zgodil 31.03.2010 ob 20:00 v veliki dvorani SNG. Vstopnice za koncert je mogoče kupiti na blagajni ali spletni strani SNG Maribor.

V čudovitem dvournem koncertu se bo mariborski in slovenski publiki predstavil ansambel Papir s svojimi glasbenimi gosti. Na prvem večeru se bodo predstavili glasbeni gostje, ki jih lahko štejemo za začetnike Nove Popevke in čeprav to vsi mogoče tudi niso, so prav gotovo na nek svoj način del tega gibanja. Saj pesnik in dramatik Rok Vilčnik – rokgre, ki je ustanovil ansambel Papir sodeluje tako z Neisho kot z Severo Gjurin, ki sta v tem trenutku najbrž najbolj zanimivi glasbeni izvajalki na naši sceni. Poleg Severe Gjurin se bo še predstavila Bilbi (Maja Pihler) – novo ime, ki pa je prav tako tesno povezana z avtorskimi ambicijami Papirja in spada pod okrilje Nove popevke, ter legenda Slovenske popevke Ditka Haberl.

MANIFEST – NOVA POPEVKA

NOVA POPEVKA je novi glasbeni val, ki prihaja iz Maribora in se naslanja na svojo legendarno predhodnico le v smislu kakovosti avtorskih zmogljivosti, sicer pa črpa iz modernejših zvrsti soula, jazza, bluesa in šansona. Vodilni ustvarjalci stare legendarne slovenske popevke so bili umetniki po duši in po izobrazbi. Tako se je tudi v gibanju Nova popevka, ki je nastalo zaradi pomanjkanja sveže kvalitetne glasbe v slovenskem prostoru, pojavila težnja, da bi nadarjeni in usposobljeni ljudje, ki so se zaradi določenih razmer obrnili proč od ustvarjanja kreativne popularne glasbe in se predali njenim bolj klasičnim oblikam, vrnili in pomagali napisati slovensko glasbeno zgodovino za novo tisočletje. To se je prav gotovo zgodilo v primeru Družinskega ansambla za prosperiranje poezije in glasbe PAPIR, v katerem so svoje moči združili priznani avtorji in izvajalci, kot so Igor Bezget, Rok Vilčnik – rokgre, Gregor Stermecki, Ana Bezjak, Sebastijan Duh, Borut Gombač, Marko Gregorič, Mirna Bogdanović, Bruno Domiter, Maja Pihler – Bilbi, Tadej Kampl in drugi. Izjemna avtorska dovršenost glasbenega programa, ki se more meriti samo z vrhunskimi dosežki iz preteklosti, je zagotovilo, da ob tem projektu nihče ne bo ostal ravnodušen. Besedila, glasba in izvedba – nepopustljiva kakovost vsega trojega, ki jo zagotovo nosi s seboj ansambel Papir, je prav gotovo recept, da bo nivo, ki je nastal tukaj, spodbudil še druge, in je hkrati zaveza za dobro glasbo vnaprej. Pri Novi popevki ne gre za izum nove forme ali žanra kot takega, preprosto gre za dobro, pristno avtorsko muziko, ki ni le mašilo med reklamami, ki nekaj pove o tem svetu in o nas samih in bo ostala za prihodnost in za vzorec, kot nekdaj tista stara. Stara popevka je stara, naj živi nova!

Nastopajoči:

Družinski ansambel za prosperiranje poezije in glasbe Papir

-> SPLETNA STRAN http://www.myspace.com/papirpapir

->VIDEO  http://www.youtube.com/user/TheAnsambelpapir

Ansambel Papir, vodilni predstavnik gibanja Nova popevka, je nastal kot mavrica, sestavljena iz ljudi, ki so se zbrali, da bi preprosto naredili lepe pesmi – pesmi, ki bodo temu svetu nekaj pomenile in mu bodo ostale ter ga še dolgo razveseljevale s svojimi melodijami in zgodbami. Svet je ustvarjen iz tisočerih barv in eni njegovih najlepših sta zagotovo glasba in poezija. Pokrajine, ki jih ti dve zmoreta skupaj naslikati, so nekaj najlepšega, kar premoremo.

In če te poetične besede zaobidejo kakšno po tej noti neubrano struno, naj govorijo dejstva:
Večkrat nagrajeni dramatik in pesnik Rok Vilčnik, nekoč vizionar in vodja glasbene skupine Patetico, zadnje čase pa tekstopisec trenutno najuspešnejše avtorske glasbenice Neishe, je svojo poezijo vtkal v lucidno izrisane glasbene pokrajine z Prešernovo študentsko nagrado ovenčanega skladatelja Gregorja Stermeckega. Njegovim inteligentnim pop stvaritvam, ki se vehementno sprehajajo med vplivi jazza, soula in bluza ter včasih nosijo v sebi zametke čistega šansona, je skrojil temu primerno aranžersko obleko Sebastijan Duh, eden naših najmarkantnejših jazz pianistov, ki je do sedaj sodeloval s številnimi znanimi imeni domače in svetovne jazz scene.

Najlepši del in gonilna sila vrhunskega glasbenega projekta pa sta gotovo pevki. Mlada in izjemno nadarjena Mirna Bogdanović, že pri šestnajstih članica uspešne mariborske skupine Yogurt in novopečena študentka klavirja na Glasbeni akademiji v Ljubljani ter petja na konservatoriju v Celovcu ter seveda Ana Bezjak, ena najvidnejših mariborskih jazz izvajalk in diplomantka Celovškega konservatorija na oddelku za jazz petje, bolje poznana na jazz odrih v tujini kot v širši domovini in tudi uspešna glasbena pedagoginja. Odlična združba glasbenikov, ki bo s svojo virtuoznostjo nadgradila avtorsko udejstvovanje zgoraj omenjenih, je gotovo zagotovilo, da se obeta praznik za ušesa – vrhunski bobnar Bruno Domiter, stalni član Jazz orkestra Hrvaškega HGM Jazz Orkestar, eden najboljših slovenskih basistov Tadej Kampl in kitarist ter autor Igor Bezget, že nekaj let eden vodilnejših kitaristov domače scene improvizirane glasbe, jazza ter etno glasbe in seveda že omenjeni Sebastijan Duh na klaviaturi.

Avtorji, ki prav tako sodelujejo v projektu, vendar mogoče na manj izpostavljen način: Boštjan Gombač, Marko Gregorič, Maja Pihler, dr. Andrej Stermecki.

• Ditka Haberl

Legendarna pevka je na glasbeni sceni že od leta 1968, spominjamo se jo še iz zasedb Bele Vrane in Pepel in kri. Kasneje je nadaljevala s solistično pevsko kariero. S svojim glasom je krojila zlate čase slovenske popevke, bila je gostja na mnogih festivalih in za svoje interpretacije prejela številne nagrade in priznanja mednarodnih in domačih žirij ter publik.

• Bilbi – Maja Pihler

Štipendistka ministerstva za kulturo in diplomantka dunajskega konzervatorija za mjuzikle, Vienna Musical School, je svoje prve oderske izkušnje prodobila v English Student Theater na II. gimnaziji v Mariboru in kot plesalka standardnih in latinskoameriških plesov v plesnem klubu Pingi Maribor. Po štiriletnem študiju igralstva, petja in mjuzikla na Dunaju, se je leta 2004 zaradi vloge v mjuziklu Cabaret preselila v umetniško metropolo Berlin, kjer živi in ustvarja še danes kot igralka in pevka v raznih gledaliških predstavah in mjuziklih (Evita, Anne Frank, Hair, Cabaret, West Side Story, Blaubaer, American Dreams, Pika Nogavička, Reigen,…), kot studio pevka (Wortfront Berlin, Die Geschwister Pfister), govornica za slovenski jezik (Sava, Goodyear, Nokia, Eurotransplant,…) ter pisateljica in skladateljica avtorske in gledališke glasbe. Februarja, je njena otroška predstava »O levu, ki ni znal pisati« doživela krstno uprozoritev v nemškem državnem gledališču v Kasslu, v tem poletju pa se je s pesmijo Burning uvrstila med deset najboljših pesmi Japonskega tekmovanja Sukuyaki Song Contest, in v finale prestižnega britanskega tekmovanja, UK Songwriter contest, kjer je izmed 6000 pesmi dosegla 5. Mesto. S soavtorjem, Stermecki Gregorjem, trenutno snema svoj prvi solo album in je trdno vključena v novo slovensko glasbeno gibanje Nova popevka.

• Severa Gjurin

Severa Gjurin, sestra glasbenika Gala Gjurina, se je prvič predstavila širšemu občinstvu v njuni skupni zasedbi Olivija, s katero je posnela dve izredno uspešni plošči – Brez sramu in brez strahu ter Med moškim in žensko. Po razpadu skupine je več energije posvetila svojemu likovnem ustvarjanju in požela zavidljiv uspeh. Nazadnje smo jo lahko poslušali, kako v duetu z Vladom Kreslinom odpoje pesem Abel in Kajn, ki se je znašla v slovenskem filmu Hit Poletja in postala hit na radijskih valovih. Znana je tudi po priredbi ene najlepših popevk, drugače v original izvedbi Ditke Haberli, Mlade oči. Trenutno pripravlja material za svojo prvo samostojno ploščo in nastopa kot gostja na koncertih svojega brata in Vlada Kreslina.

-> Javno naročilo: JN RAZ MIX II-T-25-02-10

-> Priloga 1: JN RAZ MIX II-T-25-02-12

-> Priloga 2: JN RAZ MIX II-T-25-02-10

V Benetkah rojeni tenorist Renzo Zulian se je v solopetju izpopolnjeval pri slovitem tenorju Francu Corelliju. Prav z nocojšnjo vlogo F. B. Pinkertona je leta 1992 debitiral v temišvarski Operi. Razvil je mednarodno kariero, ki ga je popeljala do mnogih evropskih gledališč (Nemčija, Španija, Francija, Avstrija, Velika Britanija, Irska) ter tudi do Japonske, Kitajske, Koreje, Kanade, ZDA, Tajvana, Hongkonga in Rusije. V rojstni Italiji je nastopal po vseh pomembnih glasbenih institucijah in interpretiral vloge tenorja v operah, kot so Trubadur, Lucia di Lammermoor, Aida, Rigoletto, Moč usode, La Bohème, Tosca, Manon Lescaut, Dekle z zahoda, Turandot, Cavalleria rusticana, Glumači, Adriana Lecouvreur, Andrea Chénier, La Gioconda, Ernani, Ples v maskah, I Vespri Siciliani (Sicilijanske večernice). Med njegove zadnje dosežke spadajo nastopi v operah Dekle z zahoda (Operno gledališče v Rimu, 2008), Trubadur (Gledališče Carla Feliceja v Genovi, 2008, ter Palm Beach Opera v Floridi, ZDA, 2007). Na odru Opere in baleta SNG Maribor je nastopil v operah Rigoletto, Aida in Trubadur.

Splošne informacije o mojstrskem tečaju

Mojstrskih tečaj je namenjen profesionalnim solopevcem in študentom opernega petja in solopetja različnih profilov in usmeritev. Tečaj, ki bo potekal v prostorih Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, bo vodil priznan operni baritonist, Håkan Hagegård, ki ima poleg umetniških uspehov tudi bogate pedagoške izkušnje.

Mojstrski tečaj bo potekal med 14. in 16. majem 2010, z zaključnim koncertom udeležencev 17. maja 2010 v Kazinski dvorani SNG Maribor. Mojstrskega tečaja se lahko udeleži maksimalno 14 prijavljenih kandidatov. Cena tečaja je 110 € na osebo, vsak kandidat dobi na razpolago 2 termina po 40 minut, ki ju lahko zastavi individualno oziroma s stilno raznolikim repertoarjem – od samospevov, opernih arij, ob predhodnem dogovoru so možni tudi manjši ansambli. Korepetitorka mojstrskega tečaja bo pianistka Daniela Candillari (redna korepetitorka Opere in baleta SNG Maribor).

Predviden načrt tečaja (14. – 17. maj 2010)

14. maj: 10.00 – 18.00, dvorana P3 (SNG Maribor)

15. maj: 10.00 – 18.00, Kazinska dvorana SNG Maribor

16. maj: 11.00 – 16.00, Kazinska dvorana SNG Maribor

17. maj: 11.00 – 14.00: generalka v Kazinski dvorani, ob 19. uri: koncert v Kazinski dvorani

Podatki o gostujočem umetniku-pedagogu

Svetovno znani baritonist Håkan Hagegård je priznan umetnik, ki je nastopil na najeminentnejših glasbenih prizoriščih, med katerimi velja omeniti newyorški Carnegie Hall, londonski Covent Garden, milansko Scalo, opero Metropolitan ter opere v Sydneyju, Berlinu, San Franciscu in Švedsko kraljevo opero v Stockholmu ter Dunajsko državno opero. Glasbenokritiški javnosti se je priljubil tudi s posnetki, od katerih so bili nekateri uporabljeni tudi v filmih, denimo Čarobna piščal (1975) v filmu Ingmarja Bergmana. Med pomembnimi posnetki so še: Carmina burana Carla Orffa (z Atlantskimi simfoniki, dirigent Robert Shaw, ter z Londonskimi simfoniki, dirigent Eduardo Mata), Requiem Gabriela Fauréja (Bostonski simfonični orkester, dirigent Seiji Ozawa), Nemški rekviem Johannesa Brahmsa (Chicaški simfoniki, dirigent James Levine) ter Lyrische Symphonie Alexandra Zemlinskega (orkester dvorane Concertgebouw, dirigent Riccardo Chailly). Pomembno je tudi njegovo pedagoško delo na področju solističnega in opernega petja, saj deluje kot priznan učitelj na Indiana University School of Music (Bloomington), Švedski akademiji za glasbo v Stockholmu ter Norveški akademiji za glasbo v Oslu.

Prijava in kontakt

Pisne prijave zbiramo do 10. aprila 2010, in sicer na naslovu: Daniela Candillari, Opera in balet SNG Maribor, Slovenska ulica 27, 2000 Maribor, s pripisom »Za mojstrski tečaj solopetja«. Pošiljki priložite svoj demo posnetek (lahko na zgoščenki oziroma magnetnem traku) in kratek opis pevskih interesov oziroma predvidenega programa. Prijava je možna tudi preko elektronske pošte: d_candillari@yahoo.com.

Mariborčanka Alenka Cilenšek je že v osnovni šoli in pozneje v gimnaziji veliko nastopala, igrala, recitirala, potem pa je naneslo, da se je znašla v gledališču v službi šepetalke v Drami. Tomaž Pandur jo je povabil, da kot igralka nastopa v njegovih režijah Fausta, La Divine Commedie, Babylona, nastopila je v Magellijevih Vojčku in Don Juanu, v Kicevi Ameriki ter v Frayevem Dogodku v mestu Gogi. Njeno nastopanje se je nadaljevalo tudi v obdobju Branka Kraljeviča v Lorencijevem Baalu in v Kabaretu Karla Jedermana pa v Ivanušičevem Zadetem kabaretu. V predstavi Mrtvi je igrala Šepetalko, ki pravi: »Kadar šepetam, tako, da me nihče ne sliši, razen igralcev, ki iščejo mojo bližino, sem, sem nekaj.« Še preden so bili Mrtvi odigrani, ji je Ministrstvo za kulturo spremenilo status in od takrat je igralka.

Lenny, Filio ni doma, Zalezujoč Godota, Dobri človek iz Sečuana, Don Kihot, Milo za drago, Jobova knjiga, Igranje z ognjem, Smrt trgovskega potnika, Cesarjeve preobleke, Ljubosumje, Jamr, Ti nori tenorji, Opera za tri groše, Čarovnica Hillary gre v opero, Živalska farma, Micka, Hlapci.pdf, Za nacionalni interes, Nosorogi … so predstave, ki jih je z veseljem odigrala v zadnjem desetletju, nekatere od njih pa bo igrala še naprej …

Ob stotih uprizoritvah, v katerih je šepetala, ter več kot štiridesetih, v katerih je igrala in pela, so se nabrale še vloge v več filmih in TV-nadaljevankah, pa tudi radijskim igram je rada posojala glas.

»Hvaležna sem življenju za Gledališče, za ljudi, s katerim delam in se družim, za predstave, v katerih igram, in za tiste, ki jih gledam, za publiko in aplavze, in verjamem, da človek postane to, kar mu je namenjeno. Meni je bilo namenjeno Gledališče – otroku, gledalki, šepetalki, igralki. Uradno sem se  upokojila, neuradno pa ostajam Gledališčnica, saj veste … z dušo in s srcem.«

Premiera Opere in baleta SNG Maribor

Sodobni izzivi opernega gledališča

MARIBOR, 23. FEBRUAR – Opera in balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 26. februarja 2009, ob 19.30 v Veliki dvorani premierno uprizorila opero Julesa Masseneta Werther pod taktirko priznanega dirigenta Clauda Schnitzlerja in v režiji večkrat nagrajenega režiserja in ustvarjalca predstav Ivice Buljana.

Massenetova opera v štirih dejanjih, ki jo je skladatelj že leta 1887 dokončal po literarnih motivih Goethejevega romana Trpljenje mladega Wertherja (avtorji francoskega libreta so Édouard Blau, Paul Milliet in Georges Harmann), sprva ni dočakala svoje uprizoritve – vse do premiere v cesarskem gledališču Hofoper na Dunaju 16. decembra 1892, in sicer v nemški predelavi Maxa Kalbecka. Sijajen odziv med občinstvom je botroval k temu, da je predstava še istega leta doživela inscenacijo svoje francoske različice.

Dogajalni kraj in čas opere sovpadata z Goethejevim romanom, saj je uprizorjeno ključno obdobje Wertherjevega življenja, ko se zaljubi v Charlotte, ta pa se po nepričakovani vrnitvi svojega zaročenca Alberta naglo poroči, da bi tako izpolnila obljubo, ki jo je dala svoji umirajoči materi. Razjedajoče trpljenje in žalost, ki izvirata iz Wertherjevega obupa in občutka nemoči zaradi neuslišane ljubezni, ga po treh mesecih agonije privedeta do točke skrajnega eksistenčnega izničenja.

Pomen operne uprizoritve Massenetovega Wertherja se primarno kaže v krepitvi stika s francoskim jezikom in kulturo nasploh, s katerima se slovensko občinstvo ne srečuje dovolj pogosto niti dovolj intenzivno; k temu velja pridati še idejno sporočilo predstave, ki opozarja na ujetost oziroma posameznikovo neosvobojenost, ko ta postane žrtev lastne neuresničene želje – tokrat ljubezenskega hrepenenja po bližini drugega.

Čeprav upošteva Massenet tako rekoč klasična »obrtniška« pravila operne dramaturgije, kar nakazujeta tudi oba ljubezenska trikotnika (Werther-Charlotte-Albert in Charlotte-Werther-Sophie), pa so opazne tudi svojevrstne »konstruktivne« digresije, ki imajo vlogo bodisi napovedovanja dogodka (ali čustvenega stanja) bodisi vlogo glasbene kontemplacije, ponekod celo tonskega slikanja – zlasti v prvem dejanju slika mesečine, Clair de lune, in božični sliki četrtega dejanja. Ravno ta vizualno sugestivni aspekt Massenetove glasbe omogoča iskanje vedno novih interpretacij oziroma konciznega odbiranja odrskih podob, ki se je v skladu z režijskim konceptom Ivice Buljana, koreografa Dejana Srhoja in avtorske naveze son:DA (Metka Golec in Miha Horvat) udejanjil kot ekshibicija praznine, se pravi tiste eksistencialne dimenzije – dejansko gre za občutenje izpraznjenosti zaradi odsotnosti ljubezni do samega sebe –, ki Wertherja naposled »posrka vase«.

Predstavo odlikuje sublimni značaj Massenetove glasbene govorice in dovršena orkestracija, v kateri se čutijo močni wagnerjanski vplivi. Uprizoritev te opere je vsekakor vredna pozornosti širšega občinstva.  Dirigent je Claude Schnitzler.

Nastopili bodo Miro Solman, Matjaž Stopinšek (Werther), Emil Baronik k. g. (Le Bailli), Irena Petkova, Amanda Stojović (Charlotte), Petya Ivanova, Andreja Zakonjšek Krt (Sophie), Jaki Jurgec, Jure Počkaj (Albert), Dušan Topolovec (Schmidt) Sebastijan Čelofiga (Johann) in orkester, zbor ter baletni ansambel Opere in baleta SNG Maribor in otroški zbor Osnovne šole bratov Polančičev

-> VEČ INFORMACIJ

Gostovanje Drame SNG Maribor na Mednarodnem festivalu igralca v Nikšiću

Veter v vejah borov v Črni gori

MARIBOR, 22. FEBRUAR – Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo z uprizoritvijo no-iger Veter v vejah borov v režiji Jerneja Lorencija jutri gostovala na Mednarodnem festivalu igralca, ki od 16. do 24. februarja 2010 poteka v Nikšiću v Črni gori.

No-igre so ena od oblik klasičnega japonskega gledališča. Stilizirane uprizoritve z združevanjem elementov plesa, igre, glasbe in poezije so visokoestetska odrska umetnost. S svojimi arhetipskimi, občečloveškimi situacijami, kjer se posamezniki spopadajo z minljivostjo in mimobežnostjo človeškega življenja, prestopajo nevidne meje med sanjami, iluzijami in resničnostjo vsakdana ter še danes nagovarjajo gledalce po vsem svetu.

Prva slovenska odrska interpretacija no-iger v režiji Jerneja Lorencija skozi uporabo lastnega uprizoritvenega jezika izhaja iz poskusa materializacije arhetipskega duha no-drame in muzikaličnosti. Igrajo in pojejo Nataša Matjašec Rošker, Mateja Pucko, Vladimir Vlaškalić, Matevž Biber, Matija Stipanič, Zvezdana Novaković k. g. in Anush Apoyan k. g.

No-igre Hachinoki, Kantan, Kumasaka in Sekidera Komachi je iz stare japonščine prevedla dr. Barbara Rovan. Scenografija je delo Branka Hojnika, kostumi Belinde Radulović, glasbo je prispeval skladatelj Branko Rožman, oblikovalec svetlobe je David Orešič, lektor Janez Bostič, oblikovalka maske Mirjana Djordjević.

Jernej Lorenci je za režijo no-iger prejel zlatega leva na 10. Festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu, Nataša Matjašec Rošker pa je za vlogo pesnice Komachi prejela Borštnikovo nagrado za igro na lanskem 44. Festivalu Borštnikovo srečanje.

»Mednarodni festival igralca – Nikšić 2010« je posvečen igralcu in igri kot osnovi gledališča. V uradni konkurenci je sedem različnih žanrskih uprizoritev gledališč iz vseh bivših jugoslovanskih republik. Žirija, ki jo sestavljajo Branimir Popović, Željko Hubač in Pavle Goranović, bo podelila grand prix za najboljšega igralca, grand prix za najboljšo predstavo, grand prix za najboljši partnerski odnos na odru, grand prix za najboljšo epizodno vlogo in posebno nagrado žirije.

Na posnetku:

Veter v vejah borov (1) – Vladimir Vlaškalić
Veter v vejah borov (20) – Matevž Biber, Nataša Matjašec
Foto: Matej Kristovič/SNG Maribor

###

dodatne informacije

Alan Kavčič

041/697-121

Foto in tv termin bo v sredo, 24. februarja 2010, ob 19.30 v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Vljudno vabljeni!

Alan Kavčič
Odnosi z javnostmi
Slovensko narodno gledališče Maribor
Slovenska 27, SI-2000 Maribor

T +386 2 250 61 35
F +386 2 250 62 10
M +386 41 697 121

Hvala za razumevanje.

“Golota v gledaliških uprizoritvah in še zlasti pri performansih seveda ni več nobena posebnost (spet temeljna razlika v primerjavi s filmskim puritanstvom), pomembna je predvsem subtilnost režiserja in igralcev, kako goloto umestiti v kontekst predstave oziroma v njen ritem in atmosfero, da ne izzveni kot prazen ekshibicionizem. Tej pasti se uspešno izognejo, gesta obeh igralcev (žal povsem odloži obleko le moški del igralske četverice) je povsem spontana, še zlasti, ker se golota pojavlja tudi v zanimivih vložkih kratke predstavitve igralcev samih.”

Peter Rak, odlomek iz kritike objavljene v Delu