La Traviata

Giuseppe Verdi
La Traviata

Opera v treh dejanjih na libreto Francesca Marie Piaveja po drami Dama s kamelijami Alexandra Dumasa

Režiser: Hugo de Ana
Dirigenta: Francesco Rosa, Stane Jurgec
PREMIERA 28. november 2008 Velika dvorana

Čeprav je bil Giuseppe Verdi (1813–1901) v hudi časovni stiski, ko je skladal Traviato, mu je uspelo ustvariti eno svojih najtrajnejših del. Verdi in Piave sta v Dumasovi drami Dama s kamelijami zagledala brezčasno tematiko, privlačno tudi za operno uglasbitev. Ljubezenska zgodba, ki se vrti okoli razklanosti med družbeno sprejemljivim in narekom srca ter aktualizira nemoč preseganja socialnih razlik, je našla v značilnem Verdijevem glasbenem jeziku popolnega sopotnika za prihodnost. Glasba, v kateri odmeva lahkotni utrip salonov in plesnih dvoran in ki prepričljivo upodablja človekove notranje stiske, je v drami o nesrečni mladi pariški kurtizani prežela tako njeno intimno zgodbo kot milje, v katerem se ta odvija. Zato ne preseneča, da je Traviata hvaležno odprta za mnogovrstne režijske interpretacije, ki se globoko dotaknejo tudi sodobnega človeka.
Režijsko postavitev je tokrat podpisal sloviti režiser argentinskega rodu, Hugo de Ana. Režiser, ki se je uveljavil na najpomembnejših svetovnih opernih odrih (bil je gost rimske Opere, gledališča San Carlo iz Neaplja, Nemške opere Berlin, Kraljeve opere Covent Garden iz Londona, Opere iz Lilla, Kraljevega gledališča iz Madrida, opere iz Washingtona, milanske Scale idr.), je svoje delo okronal z rednim sodelovanjem na enem najuglednejših svetovnih opernih festivalov, festivalu v veronski Areni, za katerega je med drugim režiral operi Tosca
(leta 2006) in Seviljski brivec (2007).

Mladi plemič Alfredo se zaljubi v pariško kurtizano Violetto. Par se odloči za življenje v dvoje, mimo pariških salonov in predsodkov. Vendar je beg od sveta le navidezen in kratkega diha. V njunem idiličnem skrivališču v predmestju Pariza Violetto obišče Alfredov oče ter jo prosi, naj zapusti njegovega sina – s tem bi ga odrešila sramote in mu omogočila, da bi si povrnil ugled. Violetta spozna, da ne more ubežati nesrečni usodi ženske, ki živi v senci pariške visoke družbe, in zato se odloči, da bo zapustila Alfreda. Vendar vrže odločitev, s katero naj bi popravila njegov položaj, usodno senco na njeno mlado življenje …

ZASEDBA

Violetta Valéry
Lana Kos
10., 22. julij 2009
Petya Ivanova
11., 23. julij 2009

Flora Bervoix
Irena Petkova

Annina
Svetlana Čursina

Alfredo Germont
Marius Manea k. g.
10., 22. julij 2009
Cosmin Ifrim k. g.
11., 23. julij 2009

Giorgio Germont
Stefano Antonucci k. g.

Gaston de Letorières
Matjaž Stopinšek

Baron Douphol
Jaki Jurgec

Markiz d’Obigny
Sebastijan Čelofiga

Doktor Grenvil
Valentin Pivovarov

Giuseppe
Tomaž Planinc

Florin služabnik/postrešček
Bojan Hinteregger