Tramvaj Poželenje

Tennessee Williams
TRAMVAJ POŽELENJE
A Streetcar Named Desire

Režiser Damir Zlatar Frey

Prevjalec Zdravko Duša

Premiera 3. april 2008 v Stari dvorani

Predstava traja 1 uro in 45 minut ter nima odmora.

Ameriški dramatik Tennessee Williams (1911–1983) spada med najpomembnejše predstavnike prve velike generacije ameriške dramatike 20. stoletja. Zaslovel je z dramskimi deli Steklena menažerija, Tramvaj Poželenje, Tetovirana roža, Mačka na vroči pločevinasti strehi, Noč iguane … Tramvaj poželenje in Mačka na vroči pločevinasti strehi sta njegovo ime ponesli v svet (za drami je leta 1947 in leta 1955 prejel prestižni Pulitzerjevi nagradi) predvsem po zelo uspešnih filmskih priredbah, ki ju je režiral Elia Kazan. S Tramvajem Poželenje se je Marlon Brando zapisal med največje hollywoodske zvezde.

Williams v svojih delih pogosto slika čustveno neuravnovešene, osamljene družbene disidente, ki se gibljejo med skorumpiranim svetom in lastno identiteto, med sanjami in resničnostjo. V drami Tramvaj Poželenje se po propadu družinskega posestva psihično uničena Blanche Dubois zateče k noseči sestri in njenemu možu Stanleyju.

»Rekli so mi, naj grem s tramvajem »Poželenje«, potem naj prestopim na tramvaj »Pokopališče«, po šestih postajah pa naj izstopim na – Elizejskih poljanah!«

Nepotešena, razočarana in čustveno labilna Blanche išče izhod iz stiske pri Stanleyjevem prijatelju Mitchu. A ko jo Mitch odslovi zaradi umazane preteklosti, ji ne preostane drugega kot beg v irealen svet, kjer živi v prepričanju, da jo snubi teksaški bogataš.

V drami Tramvaj Poželenje je Williams, tako kot v svojih drugih dramskih tekstih, osebne izkušnje osamljenosti in izobčenosti iz družbenega življenja soočil s socialno problematiko ameriškega juga, psihološko in fiziološko odvisnostjo ter z ekstremi človeške brutalnosti in seksualnega obnašanja. Williams pravi, da so njegova dela »obupen poskus skozi stene osamljenosti prodreti do drugih ljudi«, saj je vsak od nas »zaprt v celico lastnega jaz«.

Tramvaj Poželenje bo na oder Stare dvorane postavil Damir Zlatar Frey, ki velja za enega najbolj svojstvenih režiserjev z izrazito avtorsko vizijo gledališča. V sezoni 2005/2006 je na Mali oder postavil avtorski projekt Živalska farma.

Igrajo:
* Ksenija Mišič (Blanche)
* Irena Varga (Eunice, Mehičanka)
* Tadej Toš (Stanley)
* Eva Kraš (Stella)
* Davor Herga (Steve)
* Zvone Funda (Zdravnik)
* Peter Boštjančič (Mitch)
* Irena Mihelič (Bolničarka)
* Matevž Biber (Mladenič)
* Anja Rošker k.g. (Pablova žena)
* Janez Klenovšek k.g. (Allan)
* Žiga Gorup k.g. (Allanov ljubimec)
* Ivica Knez (Pablo)

Foto Petra Štrukelj