Nosorogi

Eugène Ionesco

NOSOROGI
Rhinocéros

Režiser Vito Taufer

Prevajalec Primož Vitez

Premiera 23. november 2007 v Stari dvorani

Predstava traja 1 uro in 35 minut ter nima odmora.

Eugène Ionesco (1909–1994), francosko pišoči avtor romunskega rodu, je svojo literarno pot začel kot pesnik in kritik v Bukarešti. Po selitvi v Francijo se je preživljal kot korektor pri neki pariški založbi. Za gledališče, ki mu dolgo ni bil najbolj naklonjen, je začel pisati, ko se je odločil za učenje angleškega jezika. Kupil si je jezikovni priročnik, na osnovi katerega je napisal Plešasto pevko, ki je bila prvič uprizorjena leta 1950. Kritike so bile slabe. Tudi s svojimi naslednjimi deli (Učna ura, Stoli) kritikov ni pretirano navdušil in šele z delom Nosorogi je postal svetovno slaven.

Velja za pripadnika struje, imenovane dramatika absurda, in mnoga njegova dela so danes stalnica repertoarja svetovnih gledališč.

Podobno kot v Plešasti pevki se tudi v Nosorogih Ionesco ukvarja z jezikom. Če gre pri Plešasti pevki za dekonstrukcijo, razbitje jezika, gre pri Nosorogih za hrup in nerazumljive zvoke, ki preglasijo govorjeno besedo.

Osrednji lik Nosorogov je uradnik Bérenger, ki izgublja voljo do življenja in se vse pogosteje predaja pijančevanju. Nekega dopoldneva se v kavarni sestane s prijateljem Jeanom; njun pogovor o nesmiselnosti Bérengerjeve melanholije zmoti mimohod nosoroga. V vsesplošni paniki se prijatelja spustita v oster prepir o tem, ali je bil nosorog azijski ali afriški. Njun vse glasnejši prepir se postopoma izgublja v zvokih dirjajočih nosorogov. Panika narašča skupaj s številom nosorogov v mestu in kmalu postane jasno, da so dirjajoči nosorogi pravzaprav preobraženi prebivalci mesta. Vse več je nosorogov in vse manj ljudi …

Bérengerjeva odločitev, da obišče Jeana in se mu opraviči, samo še poveča njegovo grozo, saj se Jean pred Bérengerjevimi očmi spremeni v nosoroga in zdirja na ulico. Bérenger posumi, da ta preobrazba ni nalezljiva bolezen, pač pa se ljudje spreminjajo v nosoroge po lastni želji. V lastnem boju proti preobrazbi kmalu ostane sam s sodelavko Daisy, v katero je zaljubljen. Kot poslednja človeka si izpovesta ljubezen, njune besede se vse pogosteje izgubljajo v hrupu nosorogov … Nakar se v trenutku, ko Bérenger misli, da bosta z Daisy ostala skupaj, tudi ona spremeni.

Bérenger še kar vztraja v človeški podobi, vse dokler se pred ogledalom ne zave, kako grd je človek v primerjavi z nosorogom.

»Kako sem grd! Gorje tistemu, ki hoče ohraniti svojo izvirno podobo!« Vendar je v trenutku njegovega spoznanja za preobrazbo že prepozno.

Kako neverjetno in kakšno čudno naključje! Prihajajo nosorogi!

Režiser drame o bitki med posameznikom in družbo je Vito Taufer, ki je v pretekli sezoni v mariborskem gledališču zrežiral zelo odmevno uprizoritev, Molièrovega Plemenitega meščana.

• NA 43. BORŠTNIKOVEM SREČANJU 2008 JE TADEJ TOŠ PREJEL NAGRADO ZA IGRO, PRIMOŽ VITEZ PA NAGRADO DOMINIKA SMOLETA ZA PREVOD IN DRAMATURGIJO.
  

Igrajo:
* Mirjana Šajinović (Gospodinja)
* Mateja Pucko (Prodajalka)
* Tadej Toš (Jean)
* Vlado Novak (Bérenger)
* Eva Kraš (Natakarica)
* Iztok Bevk k.g. (Prodajalec)
* Bojan Maroševič (Stari gospod)
* Davor Herga (Logik)
* Viktor Meglič (Gostilničar)
* Ksenija Mišič (Daisy)
* Kristijan Ostanek (Duard)
* Nejc Ropret (Botard)
* Irena Varga (Gospa Boeuf)
* Matevž Biber (Gasilec)
* Zvone Funda (Starček)
* Alenka Cilenšek k. g. (Starčkova žena)
* Ivica Knez (Pisarniški pomočnik)
* Nenad Tokalić k. g. (Gospod Papillon)

Foto Maksimiljan Selinšek