Kandid ali optimizem
F.- M. A. Voltaire
KANDID ALI OPTIMIZEM
Candide ou l’Optimisme
Filozofska satira
Režiserka Ivana Djilas
Avtorici adaptacije teksta Tatjana Doma in Ivana Djilas
Premiera 17. januar 2009 v Stari dvorani
Predstava traja 2 uri in 35 minut ter ima en odmor.
Najvplivnejši evropski razsvetljenec Voltaire (s pravim imenom François-Marie Arouet) se je rodil leta 1694 v Parizu. Pri triindvajsetih letih so ga zaradi drznega literarnega pisanja, smešenja oblasti in katoliške cerkve ter številnih sporov s plemiškimi tekmeci za enajst mesecev zaprli v Bastiljo. Voltaire se je (na očetovo žalost) raje kot študiju prava posvečal pisanju satirične poezije, esejev, novel, iger ter zgodovinskih in znanstvenih študij. S svojim pronicljivim umom je postajal vedno bolj osovražen v očeh političnih in verskih veljakov. Med triletnim bivanjem v Angliji se je seznanil z angleško razsvetljensko filozofijo in književnostjo. Vse do svoje smrti se je brez dlake na jeziku spopadal z oblastmi, posegal je v sodne procese in branil humana razsvetljenska načela. Literarno najpomembnejši del njegovega obsežnega opusa predstavljajo kratki filozofski romani (vrh je dosegel s Kandidom), kjer je v okviru živahne pustolovske zgodbe jasno izrazil svoje ideološke tendence.
Roman Kandid ali optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza, ki je bil prepričan, da svetu vlada harmoničen red, naš svet pa je najboljši izmed vseh možnih svetov. V romanu spremljamo potovanje mladega Kandida, ki je »dokaj zdrave pameti in najbolj preprostega duha«. Na gradu v Vestfaliji ga je vzgojitelj Pangloss učil, da je vse na svetu ustvarjeno v najboljši namen. Tako so nosovi ustvarjeni, da nosijo naočnike, noge so prikrojene za hlače, prašiči so na svetu zato, da jih pojemo … Kandid, ki ga je baron zaradi ljubimkanja s Kunigundo pognal z gradu, je dobil priložnost, da na lastni koži izkusi resničnost Panglossovih optimističnih filozofskih naukov. Izgnanstvo iz zemeljskega raja ga je pripeljalo v resnično življenje, ki je bilo (z izjemo dogodivščin v neomadeževanem Eldoradu) v popolnem nasprotju s teoretično filozofijo, ki jo je predaval njegov učitelj. Kandidovo pustolovsko-ljubezensko popotovanje se s čudežnimi preobrati konča kot pravljica (z napako).
Režiserka Ivana Djilas, predstavnica mlajše generacije gledaliških režiserjev, je na Fakulteti za dramske umetnosti v Beogradu diplomirala iz gledališke režije, podiplomski študij je nadaljevala na AGRFT v Ljubljani. V preteklih sezonah je sodelovala z domala vsemi slovenskimi gledališči. Za režijo lutkovne predstave Ko nihče ni imel kaj početi v izvedbi Mini teatra Ljubljana je na Bienalu lutkovnega gledališča v Mariboru prejela posebno nagrado za predstavo v celoti, predstava Gregorjevo čudežno zdravilo (MG Ptuj) pa je bila izbrana za najboljšo predstavo na Pikinem festivalu v Velenju.
Igrajo:
* Vladimir Vlaškalić (Kandid)
* Peter Boštjančič (Pangloss)
* Matevž Biber (Martin, Drugi bulgarski vojak, Vojak jezuit)
* Mateja Pucko (Kunigunda)
* Irena Varga (Starka)
* Nejc Ropret (Kakambo)
* Mirjana Šajinović (Paquette, Gostilničarka)
* Maša Židanik(Gospodična Clairon, Prvi bulgarski vojak,Vojak jezuit)
* Miloš Battelino (Gospod Baron, Guverner, Pocoucurante, Kapitan)
* Davor Herga (Veliki inkvizitor, Črnec, Brat Giroflee )
* Matija Stipanič (Baron mlajši, Don Isakar, Mornar, Kralj dežele Eldorado)
Foto Matej Kristovič




Nakup kart



